BB/2. PLIMOVANJE PRVEGA DNE

Now, Suddenly, I Was a Creature of Vice, 

A place of safety. Potovanje v osrednje Sredozemlje

Drage_i bralke_ci, gledalke_ci in obiskovalke_ci!

Borštnik je nazaj in čas je, da se znova premaknemo v Maribor. Pričakal me je nekoliko bolj siv kot Ljubljana (vem, sliši se skoraj nemogoče), vendar pa me ob oblačnem vremenu vedno bolj vleče v teater, tako da sem to vzela kot dober znak. V zadnjem času sem slišala toliko grozečih prometnih informacij, da se naših cest nekoliko bojim, zato sem pot presedela v vagonih. V naslednjih dneh bom prav gotovo naredila manjši “field research” med udeleženci festivala o načinih potovanja na Borštnika, kar pa se tudi super ujema z našo uvodno rubriko “razdalja do mariborskega SNG-ja v trenutku pisanja”. 

Z železniške postaje sem se podala proti Slomškovem trgu, kjer so se v gledališki kavarni že zbirali znani festivalski obrazi. Na malem odru se je odvila Now, Suddenly, I Was a Creature of Vice in ko so gledalci prikapljali na površje, se je v zraku pojavil festivalski duh.

Knjižna stojnica je stala, info točka je čakala na prihajajoče in po prijetnem klepetu z znanci smo se skupaj odpravili v sredozemlje s Teatro Arena del Sole, Bologna. Z ladjo smo se popeljali po Evropi, se vmes izgubili med zakoniki o človekovih pravicah in njihovem apliciranju v praksi, dokler nas niso s svetilnikom ustvarjalci spet našli potopljene v naše sedeže. 

Prvi dan je bil prijetna plovba in ta teden bo Borštnikovo morje še lovilo gledalce, da se do otvoritvene predstave naberemo v bučne valove aplavza.

Se slišimo jutri!

Doroteja Drevenšek

razdalja do mariborskega SNG-ja v trenutku pisanja: 2 km