O festivalu
Umetniški direktor Aleš Novak
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker
Producentki Mojca Kolar, Nika Škof
Izvršna producentka in odnosi z javnostmi Daša Šprinčnik
Oblikovalec vizualne podobe festivala Nenad Cizl, Trampolin d.o.o.
Urednica festivalskih publikacij Tjaša Bertoncelj
Produkcijska podpora Klara Šulek, Nina Slanič, Zala Reich
Projektni sodelavec Miha Marinč
Marketing in promocija Zala Koren, Alan Kavčič, Špela Lešnik, Jasmina Leskovar, Matjaž Partlič
Fotograf Boštjan Lah
Tehnična vodja Matic Gselman, Matic Kašnik
Selektorica tekmovalnega programa Kaja Novosel
Strokovna žirija tekmovalnega programa ...
Strokovna žirija za nagrado Borštnikov prstan ...
Strokovna skupina
Uroš Korenčan, Barbara Hieng Samobor, Nina Kirbiš, Mojca Jan Zoran, Tomaž Toporišič, Vesna Jurca Tadel
Selektorica 61. Festivala Borštnikovo srečanje
Kaja Novosel (1995) je leta 2018 zaključila dodiplomski študij dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, za svoje diplomsko dramsko besedilo z dramaturško eksplikacijo z naslovom Moja polja, polna sreče pa je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. V času študija se je posvečala predvsem dramskemu pisanju: njeno diplomsko besedilo in dramsko besedilo Želeti si, da mine so objavili v reviji ADEPT. Na Radiu Slovenija so v času njenega študija uprizorili več njenih besedil, prirejenih za radio, in sicer radijsko igro Kisle limone in čisto malo ingverja ter omnibus štirih kratkih radijskih iger (Karl, Te ni, Sanje, Želja). Leta 2020 je za scenarij za kratki igrani film Za naju prejela Grossmannovo nagrado. Sodelovala je v več strokovnih žirijah, v letu 2023 pa je bila selektorica festivala 32. Dnevi komedije. Od sezone 2021/22 kot kritičarka redno sodeluje pri spletnem portalu Kritika. Deluje kot stalna honorarna sodelavka Uredništva igranega programa in Uredništva za kulturo na Radiu Slovenija, program ARS.
O festivalu
Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival z obsežnim in razvejanim programom ter mednarodno razsežnostjo
Festival je v svoji šest desetletij trajajoči zgodovini postal ena najpomembnejših slovenskih gledaliških manifestacij, praznovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, vse bolj pa tudi prostor mednarodnega povezovanja in promotor slovenskega gledališča v tujini. Je osrednji dramski in postdramski festival tekmovalnega značaja s temeljnimi usmeritvami - izbrati in predstaviti najboljše dosežke pretekle slovenske gledališke sezone, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove stvaritve, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
Šest desetletij festivalske tradicije
V šestih desetletjih obstoja je festival postal osrednja slovenska gledališka manifestacija, povezovalec slovenskega gledališkega prostora, promotor slovenske gledališke ustvarjalnosti ter ambasador slovenskega gledališča v mednarodnih povezavah in tujini. Je pomembna institucija za razvoj nacionalnega gledališkega izraza, zaokrožena programska struktura, ki temelji tako na predstavitvi aktualne produkcije kot tudi na refleksiji relevantnih gledaliških problemov ter verifikaciji aktualnih gledaliških pojavov. Vseskozi je bil tudi osrednji praznik slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Festival podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, najuglednejša med njimi pa je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus.
Predstavitev dosežkov gledališke sezone
Temeljno poslanstvo festivala je izbrati in predstaviti najkakovostnejše dosežke pretekle gledališke sezone, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove ustvarjalne dosežke, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
Zgodovina
Festival Borštnikovo srečanje je bil vpeljan leta 1966 na pobudo vsestranskega gledališčnika Frana Žižka, takratnega ravnatelja mariborske Drame, poimenovan kot Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Josip Vidmar, prvo leto tudi predsednik festivalskega odbora, je s tem igralskemu poklicu dodelil častno mesto znotraj festivala. Takrat je bil prvič podeljen Borštnikov prstan, nagrada za igralski življenjski opus. V začetku 70-ih let je nagrade pričela podeljevati strokovna žirija, v tem obdobju festival razvije tudi svojo tekmovalno naravo. Leta 1994 je Rudi Šeligo kot predsednik sveta Borštnikovega srečanja uvedel selektorja tekmovalnega programa, leta 2005 pa je v času predsedovanja Toneta Partljiča sprejet tudi prvi pravilnik o delovanju festivala. Štiri leta kasneje, ko je mandat nastopila umetniška direktorica Alja Predan, se je festival preimenoval v Festival Borštnikovo srečanje in se pričel odpirati v mednarodni prostor. Od leta 2018 je umetniško vodenje festivala prevzel Aleš Novak, ki je festival podaljšal, okrepil njegov mednarodni značaj ter uvedel nekatere nove programske sklope, vključno z dnevom gledaliških ustvarjalcev, usposabljanjem, mednarodnim študentskim gledališčem in razvojem občinstva. Programsko jedro festivala pa ostajata izbora predstav slovenskih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu.
Član Evropskega združenja festivalov (EFA)
Od aprila 2025 je Festival Borštnikovo srečanje član Evropskega združenja festivalov. Ob vključitvi v mednarodno mrežo je umetniški direktor Aleš Novak povedal: “Festival Borštnikovo srečanje bo v prihodnje krepil povezave in sodelovanja v mednarodnem prostoru, tudi s ciljem promocije in uveljavitve slovenske gledališke ustvarjalnosti v Evropi. Sodelovanje v EFA je hkrati tudi priložnost za izmenjave izkušenj, krepitev naše mednarodnje pozicije in nova sodelovanja."