O festivalu
Umetniški direktor Aleš Novak
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker
Producentka in asistentka umetniškega direktorja Mojca Kolar
Izvršna producentka in odnosi z javnostmi Daša Šprinčnik
Oblikovalec vizualne podobe festivala Nenad Cizl, Trampolin d.o.o.
Urednica festivalskih publikacij Ksenija Repina
Produkcijska podpora Nika Škof, Klara Šulek, Nina Slanič, Zala Reich
Projektni sodelavec Miha Marinč
Fotograf Boštjan Lah
Tehnična vodja Matic Gselman, Matic Kašnik
Selektorica tekmovalnega programa Ajda Rooss
Strokovna skupina
Uroš Korenčan, Jure Novak, Nina Kirbiš, Mojca Jan Zoran, Tomaž Toporišič, Vesna Jurca Tadel
Ajda Rooss je leta 2002 diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot dramaturginja, režiserka, igralka in publicistka s statusom samostojne kulturne ustvarjalke je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči in festivali. Med letoma 2005 in 2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 do 2022 pa je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Z drzno umetniško vizijo, pri kateri je šlo za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, je gledališče postalo eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji.
O umetniški kondiciji gledališča v tem obdobju pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi. V času svojega mandata je snovala tudi umetniško podobo mednarodnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Festival je v zadnjih letih izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru. Leta 2015 je bila ena od snovalk Lutkovnega muzeja s stalno muzejsko postavitvijo, ki je leta 2015 zaživela na Ljubljanskem gradu.
Za vzpostavitev slovenskega lutkovnega muzeja ter zasnovo vsebinskega in vizualnega spremnega gradiva s publikacijami je leta 2017 prejela Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost prebliževanja kulturne dediščine otrokom, ki sta ji jo leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev.
V študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 je kot gostujoča predavateljica znotraj predmeta Praktična dramaturgija predavala Lutkovno gledališče ter gledališče za otroke in mlade na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Leta 2023 je bila članica žirije Borštnikovega srečanja.
Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival z obsežnim in razvejanim programom ter mednarodno razsežnostjo
Festival je v svoji šest desetletij trajajoči zgodovini postal ena najpomembnejših slovenskih gledaliških manifestacij, praznovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, vse bolj pa tudi prostor mednarodnega povezovanja in promotor slovenskega gledališča v tujini. Je osrednji dramski in postdramski festival tekmovalnega značaja s temeljnimi usmeritvami - izbrati in predstaviti najboljše dosežke pretekle slovenske gledališke sezone, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove stvaritve, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
V šestih desetletjih obstoja je festival postal osrednja slovenska gledališka manifestacija, povezovalec slovenskega gledališkega prostora, promotor slovenske gledališke ustvarjalnosti ter ambasador slovenskega gledališča v mednarodnih povezavah in tujini. Je pomembna institucija za razvoj nacionalnega gledališkega izraza, zaokrožena programska struktura, ki temelji tako na predstavitvi aktualne produkcije kot tudi na refleksiji relevantnih gledaliških problemov ter verifikaciji aktualnih gledaliških pojavov. Vseskozi je bil tudi osrednji praznik slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Festival podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, najuglednejša med njimi pa je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus.
Temeljno poslanstvo festivala je izbrati in predstaviti najkakovostnejše dosežke pretekle gledališke sezone, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove ustvarjalne dosežke, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
Festival Borštnikovo srečanje je bil vpeljan leta 1966 na pobudo vsestranskega gledališčnika Frana Žižka, takratnega ravnatelja mariborske Drame, poimenovan kot Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Josip Vidmar, prvo leto tudi predsednik festivalskega odbora, je s tem igralskemu poklicu dodelil častno mesto znotraj festivala. Takrat je bil prvič podeljen Borštnikov prstan, nagrada za igralski življenjski opus. V začetku 70-ih let je nagrade pričela podeljevati strokovna žirija, v tem obdobju festival razvije tudi svojo tekmovalno naravo. Leta 1994 je Rudi Šeligo kot predsednik sveta Borštnikovega srečanja uvedel selektorja tekmovalnega programa, leta 2005 pa je v času predsedovanja Toneta Partljiča sprejet tudi prvi pravilnik o delovanju festivala. Štiri leta kasneje, ko je mandat nastopila umetniška direktorica Alja Predan, se je festival preimenoval v Festival Borštnikovo srečanje in se pričel odpirati v mednarodni prostor. Od leta 2018 je umetniško vodenje festivala prevzel Aleš Novak, ki je festival podaljšal, okrepil njegov mednarodni značaj ter uvedel nekatere nove programske sklope, vključno z dnevom gledaliških ustvarjalcev, usposabljanjem, mednarodnim študentskim gledališčem in razvojem občinstva. Programsko jedro festivala pa ostajata izbora predstav slovenskih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu.
