Poklon Tomažu Pandurju in razmislek o dostopnosti v umetnosti

Cripping Performansa II in niz dogodkov ob deseti obletnici Pandurjeve smrti med osrednjimi poudarki spremljevalnega programa FBS

61. Festival Borštnikovo srečanje tudi letos bogati obsežen dodatni program, ki spodbuja refleksijo o sodobnih uprizoritvenih praksah, dostopnosti v umetnosti in dediščini izjemnih gledaliških ustvarjalcev. Med osrednjimi poudarki letošnjega programa sta mednarodna konferenca Cripping Performansa II ter niz dogodkov, posvečenih deseti obletnici smrti mednarodno uveljavljenega mariborskega režiserja Tomaža Pandurja.

V okviru konference Cripping Performansa II bo v torek, 9. junija, na Malem odru SNG Maribor seminar O estetiki dostopnosti, ki ga bo vodil koreograf, performer in raziskovalec Saša Asentić. Seminar bo raziskoval dostopnost kot umetniško metodo ter predstavil ustvarjalne prakse, ki izkušnje oseb z oviranostjo postavljajo v samo jedro umetniškega ustvarjanja. Udeleženci bodo spoznali koncept estetike dostopnosti, ki presega razumevanje dostopnosti kot tehnične prilagoditve in jo obravnava kot ustvarjalno izhodišče sodobnih uprizoritvenih umetnosti.

Konferenca se bo nadaljevala v sredo, 10. junija, s pogovorom ob izidu nove številke revije Maska, posvečene temi cripping performansa. Gostje bodo spregovorili o telesu, jeziku, performativnosti, dostopnosti in skrbi ter o novih načinih razmišljanja o umetnosti, ki vključujejo izkušnje nevrodivergentnih, gluhih in oviranih umetnic in umetnikov.

Del programa Cripping Performansa II sta tudi performansa Pas Moi umetnice Diane Anselmo ter Dis Lecture On Something Very Special avtorja Daliborja Šandorja, ki vsak na svoj način raziskujeta vprašanja identitete, dostopnosti in družbene vidnosti.

Posebno mesto v spremljevalnem programu imajo tudi dogodki, posvečeni Tomažu Pandurju, enemu najvplivnejših slovenskih gledaliških režiserjev. V četrtek, 11. junija, bo potekala okrogla miza Pandurjevo gledališče: »Postoj, trenutek, kako si vendar lep!«, na kateri bodo njegovi najtesnejši sodelavci in življenjski sopotniki spregovorili o ustvarjalni poetiki, viziji in vplivu, ki ga je Pandur pustil v slovenskem in mednarodnem gledališkem prostoru.

Istega dne bo odprta tudi razstava Iskanje in definiranje lepote, ki skozi fotografije in arhivsko gradivo predstavlja Pandurjeve mariborske uprizoritve iz obdobja umetniškega vodenja Drame SNG Maribor med letoma 1989 in 1996. Razstava osvetljuje ustvarjalno energijo in estetsko drznost predstav, ki so pomembno zaznamovale slovensko gledališče.

Večer bo sklenila predstava Immaculata, nastala po umetniški zasnovi Tomaža in Livije Pandur, v kateri Nataša Matjašec Rošker v pretresljivi interpretaciji Marije odpira teme ljubezni, izgube, vere in samote. Dogajanje, posvečeno temu mariborskemu gledališkemu ustvarjalcu, bo sklenila projekcija dokumentarnega filma Tomaž Pandur – Nebo nad Madridom, ki osvetljuje njegovo ustvarjalno pot in njegov vpliv na slovenski ter evropski gledališki prostor.

Dodatni program letošnjega festivala obiskovalcem ponuja vpogled v aktualna premišljevanja o dostopnosti in vključevanju v umetnosti, hkrati pa ohranja živ spomin na ustvarjalca, ki je trajno zaznamoval zgodovino slovenskega gledališča.