BB/4. Spremljevalni dreamland

4. 6. 2025
Tretji dan je bil za BB dan za domači spremljevalni program.

Najprej:
Varja Hrvatin: Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi

Nato:
Leon Marič: Küšni me

In nazadnje:
avtorski projekt Samo še enkrat gremo spat

Hkrati je bil to dan, hote ali nehote povezan s spanjem. Zato - se razume - tudi spalno obarvana objava.

Prvič. Iz torka na sredo sva spali:

Lana: 7 ur in 37 minut

Manca: 8 ur in 14 minut

Drugič. Z ogledom predstav sva začeli ob 17. uri, Lana ni do takrat spila še nobene (!) kave. Predvsem je pomembno, da ni spila popoldanske kave, kar je vplivalo na ogled predstave Vse se je začelo z zmrznjenimi jastogi. Ker je predstava v temnem prostoru in ker je gledalka prepuščena svoji radovednosti, hkrati pa večino časa v sedečem položaju, je Lana delček (no, recimo, da 15 minut) porabila za boj s svojim možganom. Tudi za boj s svojimi vekami, ki ga je za trenutek (res samo trenutek) žal izgubila. To naj ne bo nikakršen odraz kvalitete samega dogodka, ki je inovativna zvočno-vizualna uprizoritev za tri gledalke oziroma gledalce naenkrat. Za vsako oziroma vsakega je predvidena ena “soba”, v kateri lahko samostojno raziskuje vsebine na prenosnem računalniku. Lana je med poslušanjem avdioposnetkov nekoliko odmeditirala, Manca pa medtem dominirala v računalniški igrici ping ponga. Kakorkoli, disclaimer, Lani se temu podobne situacije velikokrat dogajajo, zato: Varja, oprosti.

Tretjič. O podobni prigodi je v uprizoritvi Samo še enkrat gremo spat govoril igralec Filip Mramor, in sicer, da je med ogledom tekmovalne predstave na Borštnikovem srečanju nekoliko zadremal v prvi loži. Če mu verjamemo ali ne: lepo je slišati, da se to zgodi še komu. In ne samo še komu, ampak morda pogosteje, kot bi si mislili. Med isto uprizoritvijo je gospa, ki je sedela zraven Mance in Lane, prav tako za trenutek (ali dva ali tri) zatisnila oči. Vmes se je prebudila, komentirala, da se mora res skoncentrirati, nakar je je zmanjkalo še enkrat. Nič zato. Konec koncev se predstava velikokrat navezuje na spanec, spanje, sanje in še kaj.

Četrtič. Drugače je bilo pri predstavi Küšni me, kjer je bilo poskrbljeno, da publika ne bi zaspala: ponujeni so bili bonboni (okej, dvignemo nivo sladkorja v krvi), pa tudi špricer, kar so gospe v vrsti za Manco in Lano zadovoljno pozdravile z: “Zaj se mi je pa zaluštalo!” Vzdušje je bilo zaradi kombinacije špricerja in golote na odru veselo; nekdo se je zelo trudil (in bil pri tem sicer neuspešen) z zadrževanjem smeha, kar je občinstvo gotovo držalo v budnem stanju.

Po predstavi Samo še enkrat gremo spat sta Manca in Lana avtorsko ekipo ujeli v Traču med večerjo (pardon), da bi jim zastavili nekaj vprašanj. Predvsem o spanju, temi dneva in tokratnega BB. Spodaj so vprašanja in odgovori nanje - namenoma navedeni brez imena tistega, ki je odgovarjal, naj bo to odprto za interpretacijo.

BB: Če bi lahko zaspali na katerem koli mestu na svetu, kje bi?

-          Doma.

-          Na Antarktiki, ampak da mi je toplo.

-          V šotoru.

-          Nekje, kamor drugače ponoči nimam dostopa, na primer v šoping centru ali pa v muzeju.

BB: Kaj pa v eni gledališki dvorani?

-          V Mini teatru, ker se da dvignit naslonjala za roke.

-          Ali pa v Lutkovnem v Mariboru.

BB: V katerem položaju po navadi spite?

-          Na hrbtu, da motim vse soprisotne s smrčanjem in da si z roko pritiskam težo na glavo.

-          Na trebuhu z eno nogo ful dvignjeno.

-          Podobno z eno nogo gor, ampak na hrbtu.

-          Desni bok.

BB: Koliko ur na noč povprečno spite?

-          Stabilnih 6 in pol.

-          Kar 8.

-          8 in pol.

-          7 in pol.

BB: Kaj bi bilo pa idealno?

-          Idealno bi bilo 9.

-          Se strinjam.

-          Jaz pa 7 in pol.

-          Meni je pa dobro.

Hvala Jerneju, Filipu, Svitu in Daniju za odgovore in lahko noč!

Manca in Lana

coffee count of the day - 3. dan: 6