Predstavili tekmovalni program 60. FBS

Danes je na Malem odru v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala medijska konferenca, na kateri so organizatorji predstavili izbor slovenskih uprizoritev v tekmovalnem programu 60. Festivala Borštnikovo srečanje. Na predstavitvi sta sodelovala umetniški direktor festivala Aleš Novak in selektorica tekmovalnega programa Ajda Rooss. Jubilejna 60. izvedba Festivala Borštnikovo srečanje bo med 2. in 15. junijem ponudila skrbno pripravljen izbor vrhunskih uprizoritev slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, pogovori ob zanimivih knjigah, z razstavami, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami.

Osrednja pozornost bo namenjena izboru slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade, ponovno jih bo 12, izbrala pa jih je selektorica Ajda Rooss, ki si je v koledarskem letu 2024 ogledala približno 120 uprizoritev. O izbranih uprizoritvah je v svoji utemeljitvi zapisala: »Uprizoritve sodobnega slovenskega gledališča tudi v letu 2024 ostajajo močna in pronicljiva refleksija perečih družbenih in eksistencialnih vprašanj. Vendar se v prizadevanju za relevantnost pogosto ujamejo v pasti zgolj analitičnih, konceptualnih ali provokativnih pristopov. Nagovorile so me predvsem umetniško celovite predstave, ki presegajo zgolj estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter univerzalna človeška vprašanja raziskujejo skozi najgloblje plasti intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj. Gre za predstave, ki si drznejo poseči v presežno in arhetipsko, kjer se moč gledališča razkrije v trenutkih, ko odrski svet postane ogledalo naše lastne duše. Takrat subtilni detajli odpirajo vrata univerzalnih resnic, trenutek se zlije z večnostjo, materialno z skrivnostnim, profano s sakralnim, življenje z smrtjo – in v teh trenutkih gledališče preseže meje racionalnega ter se dotakne nečesa globljega, bistvenega.«

Selektorica je posebno pozornost namenila raznolikosti perspektiv, zlasti vprašanjem spola in njihovemu vplivu na produkcijo, izboru tem ter uprizoritvenim pristopom. »Zanimali so me tudi širši ustvarjalni konteksti: odnos ustvarjalcev do teh tematik, zastopanost žensk v kreativnih procesih in družbene dinamike, ki se odražajo v samih predstavah. Kljub prizadevanjem za enakopravnost in deklariranim enakim možnostim slovensko gledališče še vedno odraža izrazito neravnovesje v spolni zastopanosti. Leto 2024 razkriva, da so neenakosti še vedno prisotne: le 24 odstotkov predstav je bilo ustvarjenih pod režijskim vodstvom žensk, pri čemer jih je manj kot četrtina nastala v institucionalnih gledališčih. Še bolj zaskrbljujoče številke kažejo na nizko zastopanost ženskih avtoric v repertoarjih teh institucij – med 75 novitetami so le štiri uprizoritve sodobnih slovenskih dramatičark,« ugotavlja v obrazložitvi. Izpostavlja tudi zastopanost ustvarjalk in ustvarjalcev mlajše generacije, ki po njenem mnenju s svojo inovativno svežino in drznostjo postopoma razgrajujejo monolitnost kanona ter ga skozi lastno ustvarjalnost na novo oblikujejo.

»Pričujoči izbor presega dojemanje gledališča zgolj kot prostora odseva in refleksije ter ga ponovno afirmira kot prostor presežnega in transformacije. V času globalne negotovosti, ko podnebne spremembe in geopolitične napetosti pretresajo temelje našega sveta, uprizoritve predvsem skozi motive smrti in minljivosti odpirajo prostor za poglobljen razmislek. Smrt ni zgolj biološki konec, temveč postane pomenljiva alegorija – prispodoba izgube in razkroja, ki hkrati odpira možnost za preobrazbo in prehod v nove, pravičnejše družbene paradigme. Hkrati se smrt v predstavah pojavlja kot močan metaforični in metagledališki element, ne preizprašuje le družbenih hierarhij, temveč tudi samo naravo gledališča, njegove metode, estetiko in poslanstvo. Odpira prostor za razmislek o tem, kako nagovarjati sodobnost in prihodnost ter ohraniti umetniško svežino in pomen v spreminjajočem se svetu,« je še zapisala.

Umetniški direktor festivala Aleš Novak je povedal, da izbor predstav slovenskih gledališč v tekmovalnem programu ostaja osrednji fokus letošnjega festivalskega dogajanja, in izrazil pričakovanje, da bo ob slovenskih gledalcih ta segment programa privabil tudi številne goste iz tujine.

»Krepimo prizadevanja za mednarodno prepoznavo in uveljavitev slovenskega gledališča in festivala v širšem prostoru. Letošnji selektoričin izbor prinaša dvanajst vznemirljivih uprizoritev, kar pomeni, da smo ponovno na gornji meji obsega tekmovalnega programa, in če k temu dodamo izvedbeno zahtevnost posameznih projektov, je festivalska ekipa ponovno soočena z velikimi izzivi. Seveda tudi letos pripravljamo dodatne, spremljevalne festivalske vsebine, od slovenskih in mednarodnih gostovanj v spremljevalnem programu do strokovnega in na novo zasnovanega študentskega programa. Pri izvedbi festivala ponovno sodelujemo s številnimi partnerji, z namenom in s skupno zavezo, da Maribor ponovno postane vznemirljivo središče gledališkega vrveža, institucionalnega in sektorskega povezovanja, kulturnih izmenjav in seveda tudi druženja. Letošnje slavnostno odprtje načrtujemo v petek, 6. junija, z mednarodno koprodukcijo Lapis Lazuli v režiji mednarodno uveljavljenega grškega režiserja in performerja Euripida Laskaridisa,« je še povedal Aleš Novak.

Festival se bo zaključil v nedeljo, 15. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramska igralka.