Predstavili tekmovalni program 61. Festivala Borštnikovo srečanje

Na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je danes potekala konferenca za medije, na kateri smo predstavili izbor slovenskih uprizoritev v tekmovalnem programu Festivala Borštnikovo srečanje. Program sta predstavila umetniški direktor festivala Aleš Novak in selektorica tekmovalnega programa Kaja Novosel.

61. Festival Borštnikovo srečanje bo med 8. in 21. junijem ponudil osredotočen pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, dopolnjen z izbranimi tujimi gostovanji ter s spremljevalnim programom, namenjenim strokovni refleksiji, izmenjavi pogledov in razmisleku o sodobnih uprizoritvenih praksah, tudi v dialogu z mlajšo generacijo ustvarjalk in ustvarjalcev.

Osrednja pozornost bo namenjena izboru slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade, ponovno jih bo 12, izbrala pa jih je selektorica Kaja Novosel, ki si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev. Od tega je bilo približno tri četrtine institucionalne produkcije, približno četrtina pa neinstitucionalne. »Približno petinsedemdeset od ogledanih uprizoritev so režirali režiserji, preostalo četrtino pa režiserke (oziroma avtorice zasnove, avtorice koncepta ipd.). Ta okvirna, a dovolj povedna statistika kaže že ustaljene in še vedno težko premagljive strukturne vzorce tako marginalne pozicije nevladne scene kot tudi neenakovredne zastopanosti spolov v slovenskem gledališču,« pravi selektorica. »Leto je prineslo raznolike teme in žanre, ki segajo v vse pore človeške izkušnje življenja, zato jih ni smiselno zvesti na ohlapen skupni imenovalec; pri problemsko zastavljenih uprizoritvah so bili sicer bolj pogosti premisleki o položaju (in glasu) posameznice_ka v raztelešeni, vedno bolj socialno tesnobni družbi in v podivjanem, okrutnem svetu, v katerem se seznami umrlih vsak dan nekoliko podaljšajo. V povezavi s tem je bilo opaziti več prevpraševanj krhanja posameznice_ka, zavračanje nestabilnosti v nestabilnem svetu ter opozarjanje na krivice in sistemsko nasilje, ki največkrat prizadene najbolj ranljive družbene člene. Nič manj umestne in tehtne pa niso intimnejše slemenitve uprizoritev, ki so premišljevale izzive sodobnega človeka: osamljenost, izgubljenost, pomanjkanje motivacije ter samorefleksivno soočanje s takšnimi in drugačnimi izgubami,« ugotavlja selektorica.

O izbranih uprizoritvah je v svoji utemeljitvi zapisala: »Posebej izstopajoča je dimenzija kolektivnosti in medsebojne skrbi ustvarjalnih oziroma, ožje, igralskih zasedb, kar je v času vedno večjega individualizma in stremljenja k zgolj lastnim koristim zagotovo tolažeče in opogumljajoče. Kot možna rdeča nit (čeprav naj to tematsko izhodišče ne služi kot vodilo k presoji) vseh tekmovalnih uprizoritev se kaže vprašanje minljivosti in minevanja: uprizoritve so zmožne argumentirano ujeti tisto, kar odhaja, propada, zapušča, in se pogumno vprašati, zakaj je temu tako, ali je to smiselno in kaj bi se zgodilo, če bi ta nekdo ali to nekaj o(b)stal(o). Odgovori so različni – naj jih vsaka od teh na svoj način presežnih predstav ponovno poišče še na festivalu.«

Umetniški direktor festivala Aleš Novak je povedal, da izbor predstav slovenskih gledališč v tekmovalnem programu ostaja osrednji fokus letošnjega festivalskega dogajanja, in izrazil pričakovanje, da bo ob slovenskih gledalcih ta segment programa privabil tudi goste iz tujine. Poudaril je, da Festival Borštnikovo srečanje tudi v svoji 61. izvedbi ostaja prostor srečevanja različnih estetik, produkcijskih modelov in generacij ustvarjalk in ustvarjalcev ter pomembna platforma za refleksijo stanja slovenskega gledališča v širšem evropskem kontekstu. Po njegovih besedah festival ne želi ponujati enoznačnega pogleda na slovensko gledališko ustvarjalnost, temveč spodbujati razvoj, odpirati vprašanja in omogočati poglobljen dialog med uprizoritvami, strokovno javnostjo in občinstvom.

Letošnje slavnostno odprtje festivala bo v petek, 12. junija, zaznamovala predstava Sonoma, plesnogledališka stvaritev koreografa Marcosa Moraua in skupine La Veronal (Španija). Delo, ki telo postavi v središče uprizoritvenega mišljenja, se z izrazito fizično in simbolno govorico odziva na stanje sodobnega človeka, zaznamovanega s pospešenim ritmom časa, digitalno posredovano izkušnjo in razrahljanim odnosom do izvornih kulturnih in telesnih referenc. Sonoma sodi med prepoznavnejše evropske plesno-gledališke produkcije zadnjih let in je bila predstavljena na številnih pomembnih evropskih festivalih, tudi v Avignonu, kjer je bila prepoznana kot izjemno gledališko delo, presegajoče nacionalne okvire v univerzalna vprašanja sodobne človeške izkušnje.