Peršman (študija)

Predstava traja 1 uro in 30 minut.

Premiera 8. 6. 2026, UL AGRFT

Režiserka Julija Urban

Dramaturginja Tajda Lipicer

Scenografka Lucija Zucchiati

Kostumografka Nina Gorišek

Skladatelj Pavel Panon Raščan

Oblikovalec svetlobe Domen Lušin

Sodelavke v procesu Tuva Holen, Inga Berger Schou, Henriette Humlekjaer, Emilie Andrea Solvang-Ellefsen

(Kristiania University College, Oslo)

Zasedba

Aleksander Jovanovski, Čarna Lampret, Jakob Podjavoršek, Jure Šimonka, Maksim Mičković, Marko Rafolt, Nejc Kravos, Neža Dvorščak, Peter Podgoršek, Urban Brenčič

Petja Golec Horvat, Katarina Kolar, Milica Krnjaja, Ajka Poljanšek Zorn, Erin Bregar Sabolić, Urban Švigelj, Adrian Grošelj (Študentje 1. letnika dramske igre in gledališke režije)

Mentorice in mentorji

Dramska igra in gledališka režija prof. Nataša Barbara Gračner, prof. mag. Sebastijan Horvat

Scenografija prof. mag. Jasna Vastl, asist. Sara Slivnik

Jezik in govor asist. Martin Vrtačnik

Kostumografija izr. prof. mag. Tina Kolenik, asist. Nina Čehovin

Dramaturgija prof. dr. Aldo Milohnić

Producentka doc. Mija Špiler

1. napotek: April, 1945. Vojna se bliža koncu, samo nekaj dni še. Ponekod že praznujejo osvoboditev: veselje, vznesenost, sreča. Medtem se drugje, kolikor je to sploh še mogoče, stopnjuje nasilje.

2. napotek: Permanova domačija, dom družin Sadovnik in Kogoj, vzhodno od Železne Kaple, leži visoko pod Peco. V njej živi sedemnajstčlanska družina. Na domačiji pogosto bivajo partizani. Dan pred tem je tretji partizanski bataljon zaposlen, da rekvirira vola.

3. napotek: v zgodnjih jutranjih urah, 25. aprila 1945 policijski polk SS umori družino civilistov.

4. napotek: osemdeset let kasneje na istem mestu poteka mladinski antifašistični tabor.

5. napotek: Avstrijska policija izvede obsežno racijo tabora, ki traja več ur. Policija posreduje zaradi domnevnega kršenja zakona o varstvu narave in kampiranju. Sodelujejo tudi uslužbenci Deželnega urada za državno varnost in boj proti ekstremizmu.

Uprizoritev preko dokumentarističnih principov odpira vprašanja o kontinuiteti avtoritarizma — o tem, kako se v sodobni Evropi pojavljajo nacionalistični vzorci, avtoritarni refleksi in fašistoidne pojavne oblike, oziroma kako so te preoblikovane v implicitnejše avtoritarne mehanizme, kot so birokratski postopki, sklicevanje na administrativne predpise in razširjena infrastruktura nadzora.