O festivalu
Umetniški direktor Aleš Novak
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker
Producentka in asistentka umetniškega direktorja Mojca Kolar
Izvršna producentka in odnosi z javnostmi Daša Šprinčnik
Oblikovalec vizualne podobe festivala Nenad Cizl, Trampolin d.o.o.
Urednica festivalskih publikacij Ksenija Repina
Produkcijska podpora Nika Škof, Adrijana Kos, Klara Šulek, Nina Slanič
Projektni sodelavec Miha Marinč
Fotograf Boštjan Lah
Tehnična vodja Matic Gselman, Matic Kašnik
Voditeljici pogovorov o tekmovalnih predstavah Kaja Novosel, Brina Jenček
Selektor tekmovalnega programa Blaž Lukan
Strokovna žirija tekmovalnega programa
Gregor Butala, Darko Lukić, Nikita Milivojević, Natasha Tripney, Barbara Zemljič
Strokovna žirija za nagrado Borštnikov prstan
Blaž Lukan, Alen Jelen, Nataša Matjašec Rošker, Aleš Novak, Ana Perne
Strokovna skupina
Uroš Korenčan, Jure Novak, Nina Kirbiš, Mojca Jan Zoran, Tomaž Toporišič, Vesna Jurca Tadel
Blaž Lukan je docent za dramaturgijo in predstojnik Oddelka za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 2006. Dela kot praktični dramaturg v gledališču in pri filmu, piše gledališke kritike, spremne besede v knjižne objave dram in strokovnih besedil slovenskih in tujih avtorjev ter znanstvene razprave s področja dramatike in teorije scenskih umetnosti. Bil je umetniški vodja Eksperimentalnega gledališča Glej (1985─1988) in SLG Celje (1989─1993), soselektor mednarodnega lutkovnega festivala Lutke (2000 in 2002) in selektor festivala Borštnikovo srečanje (2002 in 2003). Med letoma 2008 in 2012 je bil predsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Je član uredniškega odbora revije Amfiteater. Napisal je več knjig, med njimi Gledališki pojmovnik za mlade (1996), Iščemo gledališče (2000), Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa (2001), Tihožitja in grimase: gledališke ekspresije (2007), Performativne pisave: razprave o performansu in gledališču (2013), Turški lok: razprave o slovenski drami (2019) ter souredil knjigi Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja (2010) in Svobodne roke: antologija teoretske misli o slovenskem gledališču 1899─1979 (2012).
Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival z obsežnim in razvejanim programom ter mednarodno razsežnostjo
Borštnikovo srečanje je v svoji šest desetletij trajajoči zgodovini postalo ena najpomembnejših slovenskih gledaliških manifestacij, je praznovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti, vse bolj tudi prostor mednarodnega povezovanja in promotor slovenskega gledališča v tujini. Je osrednji dramski in postdramski festival tekmovalnega značaja s trajno zasnovanimi temeljnimi usmeritvami - izbrati in predstaviti najboljše dosežke pretekle slovenske gledališke sezone, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove stvaritve, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
V šestih desetletjih obstoja je festival postal osrednja slovenska gledališka manifestacija, povezovalec slovenskega gledališkega prostora, promotor slovenske gledališke ustvarjalnosti ter ambasador slovenskega gledališča v mednarodnih povezavah in tujini. Je pomembna institucija za razvoj nacionalnega gledališkega izraza, zaokrožena programska struktura, ki temelji tako na predstavitvi aktualne produkcije kot tudi na refleksiji relevantnih gledaliških problemov ter verifikaciji aktualnih gledaliških pojavov. Vseskozi je bil tudi osrednji praznik slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Festival podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, najuglednejša med njimi pa je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus.
Temeljno poslanstvo festivala je izbrati in predstaviti najkakovostnejše dosežke pretekle gledališke sezone, nagrajevati gledališke ustvarjalce in njihove ustvarjalne dosežke, promovirati in popularizirati gledališko ustvarjalnost pri vseh starostnih skupinah občinstva, doma in v tujini, spodbujati kakovost in profesionalno raven slovenske gledališke ustvarjalnosti, omogočati pretok informacij in izmenjave predstav, predstaviti tujo gledališko ustvarjalnost ter spodbujati raznolikost in hkrati povezanost gledališkega prostora in izraza.
Festival Borštnikovo srečanje je bil vpeljan leta 1966 na pobudo vsestranskega gledališčnika Frana Žižka, takratnega ravnatelja mariborske Drame, poimenovan kot Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Josip Vidmar, prvo leto tudi predsednik festivalskega odbora, je s tem igralskemu poklicu dodelil častno mesto znotraj festivala. Takrat je bil prvič podeljen Borštnikov prstan, nagrada za igralski življenjski opus. V začetku 70-ih let je nagrade pričela podeljevati strokovna žirija, v tem obdobju festival razvije tudi svojo tekmovalno naravo. Leta 1994 je Rudi Šeligo kot predsednik sveta Borštnikovega srečanja uvedel selektorja tekmovalnega programa, leta 2005 pa je v času predsedovanja Toneta Partljiča sprejet tudi prvi pravilnik o delovanju festivala. Štiri leta kasneje, ko je mandat nastopila umetniška direktorica Alja Predan, se je festival preimenoval v Festival Borštnikovo srečanje in se pričel odpirati v mednarodni prostor. Od leta 2018 je umetniško vodenje festivala prevzel Aleš Novak, ki je festival podaljšal, okrepil njegov mednarodni značaj ter uvedel nekatere nove programske sklope, vključno z dnevom gledaliških ustvarjalcev, usposabljanjem, mednarodnim študentskim gledališčem in razvojem občinstva. Programsko jedro festivala pa ostajata izbora predstav slovenskih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu.
